Danes bom malo bolj ostra. Ampak, ker gre za plemeniti cilj – slovenski jezik – mi je vse oproščeno. Ne vem, mogoče tole pišem pod vtisom knjige o Franciji, ki sem jo pravkar prebrala. Takole na hitro, kaj je značilno za Francijo? Eifflov stolp, čebula, Azurna obala, Napoleon, predsednik s starejšo ženo … in zelo resen odnos do francoščine. Vsi vemo, da bo redki Francoz sam od sebe odgovoril v ne-francoščini. Vemo, kako negujejo jezik, so nanj ponosni in zelo pazijo, da v njihovo besedišče ne vdirajo nepotrebne tujke.
Kako je pri nas, pa tudi vemo. Vsak, ki se mu ne da razmišljati (o jeziku), uporablja izraze, ki jih v slovenščini sploh ni oz. za njih že obstajajo besede.
Lep primer je beseda ekološki. Vsak ima svoje obsesije in teme, kjer se mu dvigne žolč. Moja boleča rana je zamenjava besede ekološki z organski. Samo zato, ker se nekomu ni dalo pogledati v slovar, so začeli namesto ekološka kozmetika uporabljati organska kozmetika (plenice, bombaž, korenček, voziček, restavracije …).
Ko te neumne in slovenistično neuke srnice na sejmih in predstavitvah opozorim na nepravilni pridevnik, me samo pogledajo z velikimi, nedolžnimi očmi in – nič ne razumejo. Kaj sploh delajo narobe? Saj so lepo prevedle iz angleščine: organska kozmetika.
V sebi pa si mislijo, da se njihova kozmetika, njihova organic kozmetika, res ne bo imenovala ekološka. To je tako … kmečko, nazadnjaško, ni “šik in in”!
Takšna napačna poimenovanja se sedaj slišijo že na radiju, v reklamah, pišejo v člankih in forumih. Proti takšnemu neumnemu posiljevanju slovenščine se po novem borim na dosti bolj učinkovit način: izdelkov, ki mi jih poskušajo prodati kot organske, preprosto ne kupim. Naj si jih ti organski drekači nekam vtaknejo.
Za firmo sem našla super majice iz ekološkega bombaža. Upam, srčno upam, da mi komercialist ne bo (prevečkrat) omenil, da so iz organskega bombaža. Drugače …