Danes je eden tistih dni, ko sem dobila 1001 idejo za blog. Lahko bi pisala o volitvah predsednika države. Zadnjič sva se z dragim “prepirala”, kako (koga) voliti v prvem in drugem krogu, da ne bo zmagal Pahor. Oba sva enotna, kar je zelo dobro za mir v familiji, da mora Pahor oditi. On bi volil kogarkoli, jaz bi pa volila tako, da bi zmagal dober ne-Pahor.
Lahko bi tudi govorila o volitvah v Nemčiji. Merklova si je sama zakuhala godljo in sedaj bo zanimivo opazovati, kakšen jamajški koktajl si bo skuhala. Spraviti liberalce in zelene pod eno streho, da o sestrski stranki CSU ne govorimo, bo zahtevalo mojstrska pogajanja. Da so politično moč dobili skrajni desničarji in celo prišli v parlament, pa odraža samo trenutno realno stanje v vzhodno nemških pokrajinah.
Seveda bi imela veliko za povedati o katalonskem referendumu. Zelo tragične zgodbe so se dogajale prejšnjo nedeljo. Lahko nas je vse sram. Ampak, pozitivno pri teh brutalnih napadih je to, da so začele padati še zadnje maske evropskih politikov. Tudi naših. Občudujem Katalonce in jim izrekam vso podporo. Mi pa lahko zopet vidimo, kakšno srečo smo imeli, da smo osamosvojitev relativno mirno izpeljali.
Še o eni temi bi lahko pisala: o prijavah na naš oglas za delovno mesto Referent v logistiki. Ste ga že videli? Nabralo se je nekaj deset prošenj in o njih bi lahko napisala cel roman. No, bo pa to današnja tema na blogu. Pa si oglejmo, kaj se pri prijavi ne dela:
– Nekateri kandidati pošljejo standardno prošnjo, ki je ne prilagodijo našemu razpisu.
– Dobila sem življenjepise brez časovnih obdobij (kdaj je kandidat delal v tej in tej službi). Dobila sem prijave brez življenjepisa.
– Slovničnim napakam se tudi vedno znova čudim. Saj sama ne pišem 100% pravilno, ampak, pri prijavi za službo se potrudiš maksimalno.
– Slike. Ohhh, za nekatere bi bilo bolje, da jih ne bi bilo.
– Kreativne prijave s seksi sliko v kratki obleki, z barvno podlago, posebno, največkrat neberljivo pisavo, dodanimi metuljčki in rožicami … so za takšno delovno mesto neprimerne in imajo nasproten učinek.
– V oglasu sta dve zahtevi, ki sta za nas zelo pomembni: kajenje in zdravo življenje. Kadilec in nekdo, ki ga zdravi način življenja popolnoma nič ne zanima, ne more delati v našem malem kolektivu. Če kandidat o tem nič ne napiše, se obnašajo nespametno.
– “Najboljši” pa so klici na telefon: “A je oglas še veljaven?” Seveda je, saj lepo piše, da se lahko prijavite do 22. 10. “Kam pa naj pošljem prošnjo?” Piše spodaj, na koncu, poleg datuma. Ojojoj …
– Dobra novica: v štirih dneh smo dobili tudi nekaj odličnih prijav.
Že od včeraj sem razmišljala, ali naj o prošnjah sploh kaj napišem. Razpis še traja in mogoče bom izpadla sarkastično, ali oholo. Ne, moj namen je, da vsi, ki se bodo kamorkoli prijavljali, dobro pripravijo svojo vlogo in razmislijo, kaj potencialen delodajalec želi. Če to ni razumljivo napisano, naj vpraša. O veljavnosti oglasa pa raje ne.
Zadnjič sem prebrala na mednarodnem poslovnem portalu, da delodajalci najbolj zamerijo kandidatom, če se ne informirajo o podjetju. Se strinjam. Vprašanje “Zakaj bi sploh radi delali pri nas?” je bolj pomembno od delovnih izkušenj in znanj. Predstavljajte si, kako dobro bi se lahko kandidat informiral o nas, če bi prebral vsaj 10 prispevkov na tem blogu?