Vsi, ki smo prejšnji vikend preživeli vzhodneje od Trojan, smo lahko uživali v lepem vremenu. V soboto smo s sorodniki obiskali Turistično kmetijo Hlebec, kjer so nas presenetili s svojo podjetnostjo, obilnim kosilom in suhim vinom iz rumenega muškata (ne želim ga več piti, enkrat je bilo dovolj – rumeni muškat mora biti vedno vsaj polsuh!).

Za nedeljo pa smo se soglasno odločili, da raziščemo Lendavo. Program je bil:

  • Obisk stolpa Vinarium
  • Kosilo
  • Ogled Lendavskega muzeja

Na stolpu Vinarium je bilo zelo zanimivo. Nekateri se pritožujejo, da je vstopnina predraga, vendar so to takšni, ki še niso bili na podobnih atrakcijah v tujini. Mene je navdušil pogled od spodaj in na razgledni ploščadi:

Za kosilo smo najprej poskusili v gostilni Lovski dom, kjer naj bi imeli avtentične lendavske jedi in ne-gibanice (sami se pozanimajte, kaj to je!), vendar so bile vse mize zasedene. Zato smo se odpravili do restavracije Bella Venezia.

To je bilo prijetno presenečenje, tako v kulinaričnem, kot doživljajskem smislu. Notranjost restavracije je namreč opremljena s številnimi italijanskimi slikami in skulpturami. Seveda smo poslušali italijansko glasbo in pili italijansko vino. Celo italijanski starinski motorji so razstavljeni!

Naročili smo kar njihov meni in bili zelo zadovoljni – še najmanj s sladico, tiramisujem.

Na koncu smo si ogledali še Galerijo-muzej Lendava – od parkirišča do vhoda vodi strma, kratka pot. Trenutno so na ogled Dalijeva dela iz zasebne nemške zbirke. Tudi ostale zbirke so zanimive in zelo raznolike. Fotografiranje v notranjosti ni dovoljeno, ukradla sem samo dve:

Dali je pred dokončanjem slike naredil veliko študij. Zelo zanimivo si je bilo ogledati, kako je iskal končne rešitve. Na sliki je študija, kjer je uporabil zlati rez. Bil pa je obseden z nesmrtnostjo in ta blaznost se odraža v njegovih slikah.