Danes bom malo bolj ostra. Ampak, ker gre za plemeniti cilj – slovenski jezik – mi je vse oproščeno. Ne vem, mogoče tole pišem pod vtisom knjige o Franciji, ki sem jo pravkar prebrala. Takole na hitro, kaj je značilno za Francijo? Eifflov stolp, čebula, Azurna obala, Napoleon, predsednik s starejšo ženo … in zelo resen odnos do francoščine. Vsi vemo, da bo redki Francoz sam od sebe odgovoril v ne-francoščini. Vemo, kako negujejo jezik, so nanj ponosni in zelo pazijo, da v njihovo besedišče ne vdirajo nepotrebne tujke.
